Danes sta se na vlaku dva pogovarjala, da sta pravkar praznovala 35 let in kako stara da sta že. Kje je meja, ko ti ves svet, ki si ga vsega ravno tam nekje okoli mature občudoval na iztegnjeni dlani, izgine izpred oči in vse tvoje življenje postanejo le še partikularnosti, s katerimi se ukvarjaš vsak dan? Koliko let še imam, preden mi bo iz pogleda ušel celoten gozd, ker bom zaposlena s svojimi nekaj drevesi?
Vse bolj se mi namreč dozdeva, da imam le še nekaj let, da si ustvarim neko družbeno pričakovano/sprejemljivo življenje (kariera, družina, hiša z vrtom, avto in podobne reči, ne nujno v tem vrstnem redu, sploh ne zadnje tri). In kaj bom počela (živela) po tem?
Skratka; tole nadaljujem kdaj drugič, zdajle grem pa gledat Morilec mehkega srca, ker je film nadvse zabaven.
Ko bom velika, bom pa ljudem snemala plašnice z oči, how about that for a plan?
2 comments:
Hej! Lepo, da si se spet oglasila tu gor :) že uživam ob branju!
Heeej, Teja;)
Rigt back at ya, js sm itak tvoja redna bralka;)
Post a Comment