Petek je

Veleumna ugotovitev, ni kaj. Danes sem se namenila pisati, pa sem nekako utrujena in mi po desetih minutah sedenja in buljenja v ekran še vedno ni uspelo namutiti ničesar. Pametnega, sploh.

Lahko pa z vami delim eno zabavno informacijo. Nad pisanjem sem itak obupala. Za danes, se razume.

Jože Gorišek resnično obstaja.

Sm Jože Gorišek, doma sm iz Ruš
prej sem delal TAMu ja,
zdaj pa delam na fuš.
Mam dva froca, ženo in psa
ko nism v gostilni sm raj doma.
Nism lih lep, nism pa grd,
zravn hiše mam brajdo zravn brajde pa vrt.
Moj najboljši kolega je sosed Danilo
jutr ma rojstn dan grem k nemu na kosilo.
Med tednom delam, med vikendom pijem
občasno bruham, ponavadi samo ščijem
po izobrazbi sm pa kvalificiran varilec,
v prostem cajtu prostovoljni gasilec.
Boli me kurac če sm tehniški višek
jaz sm še vedno Jo-Jože Gorišek.

In še mladi gasilec je. Zadnjič je bil omenjen v Dnevniku (v črni kroniki), drugače pa o njem repa duo Slon in Sadež, kateremu tudi pripadajo zgornji verzi. Nič ni pisalo o njegovih pivskih navadah.

Zdaj čakam, da take in podobne razburljive cvetke prenehajo biti višek mojega dneva oz. mojih dni. Tednov. Okej, tedna. Tako patetična pa spet nisem.

Najbrž bom šla spat.
Danes tako ali tako ne bo nič več od mene.

Všeč so mi čevlji letošnje kolekcije Celine. Ha, čisti nesmisel. Nerelevantno, nekoherentno, in kar je še teh tujk.
Moj blog mi postaja vedno manj všeč.