Reciklirane ideje.: Izlet; 2. del

Torej, kje smo že ostali... Aja, v Novi Gorici. Sedele smo na Bevkovem trgu, ki je kot nekakšna promenada, opazovale precej zaspano mesto in se odločale, ali naj gremo čez mejo v staro Gorico ali pa mogoče na morje. Na koncu smo se odločile, da "Ker smo že ravno na totem koncu, lahko kar oboje!"

Pot čez mejo (mejni prehod Rožna Dolina - ali pa dolina, ne spomnim se - in ne, to ni študentsko naselje na Viču:P d00h) je bila kratka, brez težav smo prišle v center in parkirale. No, že njena Nova soseda za moje pojme ni bila ravno najbolj živahna in prijazna... Gorica pa je bila kot izumrla. Sicer je to mesto, ki je bilo prvič omenjeno leta 1001, zaradi svoje lege pa pogosto pod slovanskimi, latinskimi in germanskimi vplivi. Goriški grad, ki spokojno ždi nad mestom, je bil najprej sedež vplivne rodbine Goriških grofov, nato pa so oblast prevzeli Habsburžani in tu vladali do I. svetovne vojne (razen za časa beneške in napoleonske okupacije). Ostanki preteklih obdobjih so lepo vidni v obliki spomenikov, palač in trgov.

Meni je bila goriška arhitektura izredno všeč, saj je kombinacija tipične primorske gradnje, opazen pa je tudi mogočen 'habsburški' stil. Mesto samo je sicer precej simpatično in vsaj meni bolj prijetno kot slovenska različica, ampak včeraj je bilo izredno prazno. Ker je bil ponedeljek, je bilo logično vse zaprto, na pohodu po mestu nam je družbo delalo le nekaj tuistov. Zaradi borovih greves in cipres pa tipične gradnje konstantno pričakuješ, da boš zdaj zdaj prišel do plaže:)

Povzpele smo se na srednjeveški grad, ki je bil tudi zaprt (ma nemoj), in katerega vhod krasi lev s knjigo. Sestra je povedala, da to pomeni, da je bil zgrajen v mirnih časih. Vsaj zunanjost je lepo vzdrževana, precej je dreves, z griča pa se ponuja lep razgled na mesto, raztreseno pod njim. Družbo so nam delali tudi martinčki, ki pa se kot ponavadi niso pustili ujeti.

Ko je nastopila ura počitka, smo zavile v prvo (in očitno edino) odprto kavarnico. Seveda natakar ni razumel oz. ni hotel razumeti niti besedice slovensko, prav tako ni pokazal iniciative za sporazumevanje v angleščini, na sumu pa ga imamo tudi, da nam je maaalo preveč zaračunal. Še dobro, da je kapučino italijanska beseda, drugače bi ostale brez kave:P Kar se tiče cen lahko povem, da je v Štanjelu kavica z mlekom stala 85centov, pravo presenečenje za ljubljenskih cen vajenega gosta.

Ko smo ugotovile, da se nam ne da še naprej raziskovati Gorice, smo se namenile v slovensko primorje na zasluženo kosilo. Vožnja proti Sežani in nato Kopru se je zelo vlekla in ovinkarila, ampak je bilo vredno, saj smo oči lahko napasle na malih naseljih (mislim, da so bila gručasta) in skupinicah prisrčnih kamnitih hišk, gradov v daljavi, cerkvicah, trti, gričkih... Ja, povsem sem zaljubljena v ta del Slovenije, saj najbrž ste to že ugotovili.

V Kopru smo zavile v prvo picerijo, nato pa se je ulilo kot iz škafa. Na poti sem smo po radiu poslušale, kako se je zaradi suše neznosno povečala poraba vode, v Kopru pa je en tipson zalival gredice rož. Še dokončal ni, ko se je ulilo. Sama bom pozivom Fidela Castra k uporabi varčnih žarnic dodala še, da ni fajn zalivat rož, če se tako zelo očitno pripravlja na dež. Mogoče bo poraba vode potem manjša?
No skratka, spet se je ulilo tudi meni iz nosa, a tudi ta "ploha" je sčasoma ponehala in šle smo še do Luke, kjer je bila zasidrana Liberty of the Seas (če se ne motim, je bilo to to), največja potniška ladja, pa probat morje, če je še mokro, potem pa počasi proti domu. Aja, pa še v Supernovo smo šle:P

Babji dan je bil izredno zanimiv in zabaven, končal pa se je v moški družbi na "kresu" (v resnici ob svečah proti insektom ob Bistrici). To je bilo pa smešno. Neki alkoholni opomniki so spet padli na moj račun... pa vem, da smo govorili o The Mamas & The Papas in San Franciscu. Enlighten me please, once again:)

Včeraj je bil dolg dan, poln novih doživetij in predvsem smeha.

Še več takih dni si želim:)

Še nekaj slikovnih utrinkov (le iz Gorice, ker mi je v Kopru fotkič sporočil Change the batteries):

Ja vem, slike so bedne, in niti slučajno nimajo namena biti umetniške:P