Intermezzo

Zadnjič sem malo živčkala in da bi se umirila, sem brala Lorco. Ohhh...

Ne govori mi o morju,
kjer šumi drevesna krošnja,
raste tale črna žalost,
v zemlji, kjer poganja oljka.

(Romanca o črni žalosti)

Sem že omenila, da ga naravnost obožujem? Sploh, ko ga berem na glas. V španščini. Saj najbrž me jebe izgovorjava, ampak vseeno zveni hudo dobro;)

Na sliki so slapovi Iguacu. Nahajajo se na brazilsko-argentinski meji. V obliki podkve se 150-300 slapov razteza več kot 2 kilometra.

Sem bom šla enkrat, ko bom velika, in se bom spet zaljubljala v naš planet... Naravnost fascinantno je. Prav vse!