I'll just fly, then

Danes sem sama doma, kar pomeni, da sem si zopet lahko dovolila nekaj kreativnosti v kuhinji. Evo recept, če slučajno koga zanima, kaj sem jedla:

2 šampinjona

pol bučke

rezina tofuja

5 oliv

paradižnikova omaka z baziliko in rdečim vinom (knorr)

čebula, česen

vegeta, origano, kajenski poper, čili (slednja dodamo po okusu, odvisno, kako pekočo jed preferiramo)

olivno olje

makaroni

Makarone skuhamo. Nasekljano čebulo vržemo na segreto olivno olje, dodamo na koščke narezan tofu ter olive in prepražimo. Nato dodamo še na koščke narezano bučko in gobe; pustimo, da se vse skupaj duši nekaj minut. Dodamo še začimbe in nasekljan česen in zmešamo. Na koncu dolijemo še omakco in po želji vodo. Sama dam k vsaki paradižnikovi zadevi še malo sladkorja, da jed ni kisla.

Premešamo. Dodamo makarone. Po želji potresemo s parmezanom.

Pojemo.

Zraven sede kozarec vina (npr. vrhunski refošk;), lahko tudi solata.

Dober tek!

Žal ne morem dodati before in after slik, ker se je fotkič odpeljal v Lipico na eno tekmo. Saj mi je žal, da tja nisem odšla tudi sama, ker se itak dolgočasim doma in spet ne počnem ničesar pametnega ali družbeno koristnega. Spet poslušam (zame) precej neobičajno glasbo. Danes sem zaljubljena v komad Southern Sun (glej spodnji oranžen tekst) od Paula Oakenfolda pa malo v Galvanize od Chemical Brothers. Pa Smack My Bitch Up od Prodigy.

'piece by piece
i release,
once was mine
now undone,
turned blue like New
orleans,
and went down like
a southern sun,
i still feel you
beneath my skin,
i am tempted
to throw my senses in'

'coz it's easier to fly,
than to face another night in southern sun,
and your love is all around,
in the air to set me free'

'you last like a song
i'm deflated,
i am pieces on the wind
unrelated

E, in še ena replika na temo na mn3njalniku. V Paritvenem brlogu se je pojavila tema o ljubosumnosti, razprava pa se je odvijala v smeri mono- ali poligamnosti, različnih spolnih usmeritev in kaj je bolj "naravno". Ker so me banali (nekdo mi je namreč shekal račun:\), sem svoje mnenje primorana izliti kar tukaj. Pa še povezava do dotične teme: klik.

Komentar se ne nanaša direktno na ljubosumnost, ampak predvsem na odgovore, ki so sledili.

Človek je tako biološko kot družbeno bitje - oba dela sta sestavini njegove narave, njega samega. Tudi družbene norme, vrednote, vzorci obnašanja in prepričanja (kultura), ki jih ponotranji v procesu socializacije.

Nesmiselno se mi zdi govoriti o tem, kaj je bolj 'naravno', in se postaviti na negativno stališče do družbenih konstrukcij, ki so se izoblikovale skozi zgodovino. Vse to je v nas in mi smo pripadniki prostorov in časov, ki se med seboj razlikujejo. Če deluješ proti svoji biološki naravi, deluješ proti sebi, prav tako pa proti sebi deluješ, če nasprotuješ svoji družbeni naravi. (Razen če nisi nadčlovek. Ali Chuck Norris. Kar je praktično isto:P *hec*)

Obe, tako družbeno kot biološko naravo, je potrebno obravanavati v skupnem kontekstu, kot neločljivo in nerazmejljivo celoto. Neprimerno se mi zdi utemeljevati določene prakse, vzgibe ali dejanja zgolj na osnovi ene ali druge človekove narave ali celo različnih prostorov in časov. Zavedamo se preteklosti, a zdaj smo tukaj, kjer pač smo, in živimo tako, kot pač živimo.



And then she'd say, it's Ok, I got lost on the way but I'm a supergirl, and supergirls don't cry.

And then she'd say, it's alright, I got home late last night, but I'm a supergirl, and supergirls just fly.

Reamonn - Supergirl