Še tega se nam je manjkalo; zadnjič odprem časopis in vidim objavo, da se bo v enem največjih nakupovalnih središč zgodil celo festival nakupovanja in zapravljanja denarja – kot da ni dovolj dejstvo, da vsako sobotjo tja emigrira cela vesoljna Slovenija. Iz firbca sem se v soboto popoldne zapeljala mimo in situacija se mi je zdela podobna neke vrste romanju – romanju proti nekakšnemu oltarju sodobne družbe, nakupovalnemu svetišču, parodn, središču.
Vzroki za nakupovanje in trošenje so lahko različni – seveda moramo v prvi vrsti zadovoljiti svoje temeljne potrebe (hrana, ki nas oskrbuje z energijo, zaščita pred različnimi vremenskimi vplivi v obliki oblačil ipd.), vendar gre pri sodobnem potrošništvu bolj za zadovoljevanje naših muh, kapric, ki so seveda umetno ustvarjene – idealne podobe o tem, kakšni bi morali izgledati, se počutiti, ... so nam posredovane skozi reklame. Kar pomislite na vse vesele, srečne, postavne in urejene posameznike, ki se nam nasmihajo s plakatov, televizijskih zaslonov in časopisov – le kdo ne želi biti tak kot so oni, veseli, priljubljeni, skratka popolni?! Najhuje je to, da nam te nerealne, zlagane podobe krojijo predstave o družbi, življenju. Nekako začneš verjeti, da so ljudje, ki jih vidiš v revijah ali reklamah, tudi v resnici taki - veseli, nasmejani, brezskrbni, nenagubani, vitki, srečni, zadovoljni s sabo in vsem svetom... in če si labilna najstnica, se začneš počututi slabo, manjvredno, nevredno takega življenja, kot naj bi ga živeli strički in tetke iz reklam/televizije. Ne hvala, mi navadneži nismo narejeni s photoshopom, ampak smo iz mesa in krvi! Zavračam družbo s temi izkrivljenimi podobami o tem, kako naj bi živeli in kakšni naj bi bili!
Velja pa omeniti še dva motiva potrošnje, ki sta po mojem mnenju kar precej pomembna – nakupovanje kot lov za užitkom in novimi, vznemirljivimi in zabavnimi izkušnjami. Izgubite se med policami, ki se šibijo pod tonami različnih izdelkov, izbira med izdelki, ki so nerejeni prav po meri za vas, je praktično neomejena, uživajte med sebi enakimi potrošniki na lovu za najboljšo kupčijo, denar je seveda treba nekako zapraviti. Užitek, ki smo ga deležni ob dandanašnjih nakupih, je postal norma, vrednota za katero stremimo. Da bi lahko kar najbolj uživali v svojem početju, je sodoben nakup postal cel dogodek, doživetje – popoln paket, ki ga sestavljajo obisk trgovine, pomerjanje oblačil, kakšna kavica, ogledovanje izložb in tako naprej, saj veste, kako gre zgodba dalje. Obisk nakupovalnega centra je danes postal še družaben dogodek, mesto, kjer se srečamo s prijatelji, sorodniki, za katere si ponavadi ne vzamemo časa, in se imamo fino. Tako se dan, na katerega naj bi si ponavadi vzeli čas zase in svoje bližnje, sprevrže v mrzlično letanje po trgovinah, torej v navadno skomercializirano preživljanje prostega časa, polno načrtovanja in kalkuliranja, kar se vsekakor ne sklada z besedico prosti.
Z izdelki, ki jih nakupimo, izražamo tudi sebe, svojo osebnost, pogled na svet, svoj način življenja in nenazadnje tudi finančni status, okolici tako sporočamo, kako živimo, kakšni smo, pod pretvezo nekega lažnega individualizma (ja, res smo zelo edinstveni s kosom oblačila, ki je proizveden v enormno velikih serijah, po možnosti še tam nekje v jugovzhodni Aziji) izražamo sebe. Se ne bi v današnjih dneh raje osredotočili še na kaj drugega kot je embalaža? Če že tako stremimo za popolnostjo, bi lahko nekaj naredili tudi na področju lastne notranjosti (ja vem, zelo klišejsko se sliši), saj bomo le tako neka skladna celota in bomo okolico lahko očarali ne le z zunanjo podobo, ampk tudi z individualnimi domislicami in pogledi, ki bodo zrasli povsem na našem zeljniku. Dvomim, da se takšne stavri da dobiti med nakupovalnimi policami v prostorih sodobne potrošnje.
Ne morem iz svoje kože, kaj? Seveda so mediji s svojimi izrojenimi slikami le en in nikakor edini vidik frustracij, ki zadevajo sodobnega posameznika. Ampak glede na to, da živimo v informacijski družbi, se mi zdijo precej pomemben.
2 comments:
Vsak se sam odloči kaj in kakšen želi biti.
Obstajajo le možnosti.
Nisem rekla, da nam kdo ali kaj vsiljuje naše odločitve. Želela sem samo opozoriti na dejstvo, da imajo lahko mediji s svojim delovanjem, ideali, ki jih promovirajo, trendi ... (sploh reklame) vpliv na naše odločitve. Definitivno pa niso edini faktor pri odločanju - to je pač odvisno od vsakega posameznika oz. njegovih osebnih karakteristik, vzgoje idr. dejavnikov.
Seveda se vsak sam odloča, kaj in kdo bo ter kako bo živel, vprašanje je le, na osnovi česa to stori, med katerimi možnostmi izbira in kdo (ter predvsem kako) mu jih posreduje.
Če navedem lastno izkušnjo kot primer: delala sem kot promotorka, in dokler produkt ni bil oglaševan po TV, so vsi dvomili v njegovo kvaliteto (vprašanja v stilu kje se to dela, kdo proizvaja, kemijska sestava, a je zo sploh v redu in učinkovito...). Firma je potem dala oglas na TV in kar naenkrat dvomljivcev več ni bilo: "Ja, saj to sem pa videla po televiziji, no pa poskusimo..." Kot da je reklama na TV garant kakovosti.
(se opravičujem za tale esejčič:P)
Post a Comment