Vse barve sveta

Pravijo, da nič ni samo črno-belo. Ne vem, ampak meni medla in povprečna sivina prav nič ne diši, čeprav je letos najbrž zelo v modi in tudi kot barva sama ni prav nič napačna. Kaj je narobe s tem, da vneto in uporniško zagovarjaš svoje mnenje, da zavzameš neko pozicijo?

Seveda ne pravim, da je le-ta nespremenljiva - z dobrimi argumenti me lahko prepričaš v marsikaj (čeprav se v tem primeru v ospredje sili vprašanje načelnosti in zvestobe samemu sebi in lastnim stališčem). Zdi se mi, da je življenje tako, da moraš nekako krmariti med družbo ter samim sabo in sklepati kompromise. Pomembno je samo, da že v osnovi ne štartaš iz sivine. Zakaj bi se gibal tam, kjer vsi ostali (kljub temu, da ima siva veliko odtenkov), saj si vendar za svojo izhodiščno barvo lahko izbereš kakšno živahnejšo, bolj energično, nagajivo in predvsem drugačno, npr. pekočo oranžno, sončno rumeno ali divjo fluorescentno roza?

I'm sick of feeling my soul

To people who'll never know

Just how purposeless and empty they've grown

Because the language confuses

like computers refuse to understand how I'm feeling today

Zakaj ne bi pokazali malo ljubezni, inovativnosti, gorečnosti do sebe, svojih idej in z njimi razveselili okolico in vanjo vnesli kanček življenja? To pa ni definirano samo na lestvici črno - belo, ampak svoj navdih črpa iz celotne mavrične palete barv in občutij. Zakaj se mu ne bi prepustili, da nas kot na leteči preprogi ponese proti soncu, čeprav bomo najbrž morali prečkali tudi kakšno nevihto?

I saw a liquid control

That gives life to a soul

I hit my head on it and woke up to know

That I was all alone

Wearing just socks and a phone

Someone's screaming like their world might explode

Le zakaj bi se morali vedno označevati z dolgočasnimi sivimi nalepkami, ki konec koncev ne nosijo življenjsko pomembnih funkcij? Raje uporabimo svoje čute - glejmo, poslušajo, preizkušajmo, se učimo, razmišljajmo o stvareh in jih živimo. In se šele nato odločimo, kaj in kako bomo trdili, mislili. Ker je življenje pisano, se bomo lahko le s pisanimi izkušnjami goreče borili za svoj odtenek gozdno zelenega ali pa opečnato rdečega stališča.

PS1: Ok, totalno sem zabluzila, zavedam pa se tudi dejstva, da si na določenih mestih tega sestavka utegnem kontradiktirati. Želela sem samo povedati, da je fino prepustiti se življenju in se ne pretrdno zasidrati samo v en pristan ali se osredotočiti samo na eno točko. Še najlešpa barva sčasoma zbledi, zato je potrebno skrbeti prav za vse barve našega življenja, svojo barvno paleto pa moramo nenhno širiti - s širjejem obzorij.

Lyrics: Muse - Map Of Your Head