Poema a un caballo

Shakira - Poem To A Horse (odlična pesem!)

Torej, še en teden je naokoli. Praznovali smo svetovni dan strpnosti (nekateri sicer bolj kot drugi) in pa materinski dan (danes, op.p.), obeležili četrto obletnico napada na Irak, podelili Viktorje (kar se mene tiče, povsem nepotrebno, ker so dobitniki praktično isti vsako leto, zopet ga je pokasiral Jonas, ampak opa! tokrat za najboljšega bloggerja or sth), prvi pomladni dan preživeli v snežnih razmerah, ... Če se ne motim, se je v Drami zgodila tudi premiera Ibsenovih strahov (Osvalda je odigral Marko Mandić, ki smo si ga zapomnili tudi po vlogi Ibn Tahirja v Alamutu). Pomoje si bom šla predstavo pogledat, saj so Strahovi poleg Dogodka v mestu Gogi in seveda Trpljenja mladega Wertherja, Gospe Bovary in Ane Karenine dela, ki so mi od srednješolske književnosti nekako najbolj ostala v spominu (ok, poleg Visoške in Zločina za maturo).

In kaj se je meni dogajalo ta vikend?

Pravzaprav nič posebnega. V petek zvečer sem se kot ponavadi s klapo odpravila v Kotlovnico po dozico metalcora (sori Nina, Žiga, včasih znam bit prava mala sitna tečka). Za poslušat ni blo ne vem kaj, ta muska mi ne dogaja ... (no, pa le še tri pikce, Nina ve zakaj;)

Domov smo potem prišli precej pozno, tako da sem v soboto imela res polnovreden zajtrk - pico:P

Zvečer sem se dobila s Petro na kavi (kar sem obžalovala do štirih zjutraj - kavo, ki me je držala pokonci, ne srečanja s Petro, to je bilo super-duper-nadkul), potem pa sva, na ves glas radostno prepevajoči Truly Madly Deeply, ki je ravno igral po radiu, odpravili k njej domov, kjer mi je bilo pripravljeno super zabavno in ful poučno potopisno predavanje. Po kaki uri "prerekanja" smo se odločili, da si bomo pogledali film Parfum, in ne Mož v pajkicah ali Over The Hedge ali The Holiday; film sploh ni bil slab, a se mi je malo vlekel (itak ga pa nisem pogledala do konca, ampak v kaki uri in pol je tipson pobil le kakih pet žensk - le kje je še preostalih ... deset, dvanajst?).

In danes? V iskanju navdiha v pižami sedim za računalnikom in preučujem vreme, če je kaj prida za it na sprehod. Aja, še to: mojega Dorota (za nepoučene - moj, zdaj že bivši, dread-mladič) ni več. Dočakal je starost nekaj dni, zdaj pa imam na glavi le še šop slame, namaziljenega z obilno mero orehovega olja.

Ok, saj vem, moj blog utegne ob razpravah o laseh in podobnih rečeh delovati precej plehko, ampak prisežem, da imam med osnutki shranjen tudi post o ameriški zunanji politiki:P samo kaj, ko ni inspiracije, da bi ga dokončala. Pa saj ne, da bi morala napisat še ene dve stvari (in ne, ena od njiju ni povzetek za MO, kajti tega sem že naredila ha-ha:P).

Mislim, da grem izvest eksperiment, če sladoled z okusom malage (mmm) kaj pripomore pri novačenju inspiracije.

*** Seveda nikakor ne pričakujem, da bo blog tokrat napravil presledke ali me ne-zajebaval s svojimi neumnimi izpadi spreminjanja pisave in dodajanja znakov ali samovoljnega brisanja teksta (mislim wtf?!). ***

PRIPISANO: klikniti na link do spletne strani nekoga (the power of metaphores and the language of the geek generation:P). Nina, tvoje ideje so mi všeč:)
*And the eagle has landed.*
Sedemnajst, sedemnajst, mlad in perspektiven kader.
Sedemnajst, sedemnajst, namesto glave radar!

Sicer pa mi je kombinacija Siddharte in Dan D vrlo všečna (videla prejle na TLP).