PaJeSpetSobota

The moment I wake up, before I put on my make up...

Sobotna jutra so mi resnično pri srcu, sploh če se zbudim v sončen dan. Ko vem, da je pred mano še neskooončno dolg vikend, da lahko pod toplo odejo ostanem še kakšno uro in se mi nikamor ne mudi, kar zapredem od ugodja in z mislimi odpotujem nazaj v prijetne sanje...

Danes sem izjemoma pokonci že od devetih, saj sem morala ob desetih biti v Domžalah. Po kosilu sem manko spanja seveda prinesla not:P

Današnji dan bo oziroma je zaznamovan predvsem s pisanjem (in sladoledom in čokolado) pa glasbo in televizijo (doma imam ene šest devedejev, katerih sploh ne poznam niti si še nisem vzela časa za spoznat jih). Pa morda večernim izhodom, kdo ve? Sploh se ne spomnim, kdaj sem ga šla nazadnje žurat-žurat.

Prav nenavadno sem se počutila, ko petkovega večera kot ponavadi s klapo (pa kje sta vidva zadnje čase?!) nismo preživeli na običajni lokaciji - meni namreč večer ljubezenske in družbenokritične poezije ni preveč dišal:P tako da sem raje ostala doma in ...pisala ter gledala TV ali pa kaj podobnega, pravzaprav se ne spomnim. Danes pa tudi slučajno ne grem tja, ker bo študentski žur (in študentje bodo seveda v manjšini), na katerem bo nastopil tudi Lepi Dasa ali kakorkoli se že imenuje tisti stric.

Včeraj sem bila spet v knjižnici - nenavadno, kajne? - in ker me resne študijske teme niso preveč pritegnile, sem po enournem nemirnem presedanju po tistih neudobnih stolih odstopicljala do tistih polic, kjer piše novinarstvo in si sposodila eno rumeno-rdečo How to...? knjigico pa jo prebrala. Na mojo žalost ni bila na kožo pisana razmeram pri nas.

Treh ur mi vseeno ni uspelo preždeti za tisto mizo, tako da sem odšla po jabolčno pito pa na sociologijo pa domov (na vlaku sem pisala njeno perspektivo četrtkovega dogodka) pa ...

Nakladam, in to z veliko lopato.